APDEJT.si

Novi uporabniki Facebooka in Instagrama, ki so mladoletni, bodo prepovedani. Otroci, ki so pred 10. decembrom poskušali spremeniti svojo starost, bodo morali to starost preveriti. Ta ukrep predstavlja poskus družbenih medijev, da bi zaščitili mlajše uporabnike in omejili dostop do potencialno škodljive vsebine.

Francoska nacionalna skupščina je z veliko večino glasov (255 za, 146 proti) sprejela prekinitev pokojninske reforme do januarja 2028. Poslanci so tudi zavrnili zamrznitev pokojnin in minimalnih socialnih prejemkov.

V Italiji so se pojavile kritike na račun levice, češ da ne razume političnega položaja. Medameriška tiskovna zveza (SIP) je izrazila zaskrbljenost zaradi sovražnega govora proti novinarjem. Televizijska oddaja o Libiji na RAI je bila kritizirana, ker naj ne bi omenjala Saifa Gadafija. V Sloveniji pa je bila objavljena analiza o nezmožnosti levice, da bi proteste pretvorila v volilne zmage.

Španski članek izraža nestrinjanje z monarhijo po Francovi smrti, medtem ko na Tahitiju Oscar Temaru želi "deprogramirati" avtonomiste. Temaru je izpustil razpravo o dekolonizaciji zaradi odsotnosti državnega predstavnika.

Ameriški sekretar za finance, Scott Bessent, je obtožil Kitajsko, da skuša škodovati svetovnemu gospodarstvu. Te obtožbe so prišle po tem, ko je Peking uvedel nadzor izvoza redkih zemelj in kritičnih mineralov, kar po mnenju ZDA vpliva na globalne dobavne verige. Bessent je v intervjuju za Financial Times dejal, da so kitajske omejitve odraz lastnih gospodarskih težav, medtem ko se trgovinska vojna med državama zaostruje.

Premier Sébastien Lecornu je v svojem govoru o splošni politiki napovedal možnost začasne ustavitve pokojninske reforme do naslednjih predsedniških volitev leta 2027, da bi preprečil padec vlade. Opozicijske stranke, vključno z Nacionalnim zborom in Nepokorno Francijo, so vložile predloge o nezaupnici. Socialistična stranka bo odločitev o nezaupnici sprejela po govoru premierja Lecornuja. V govoru je Lecornu tudi omenil avtonomijo Korzike in poudaril pomen držanja obljub.

Vlada Lecornu 2 se bo v torek soočila s predstavitvijo državnega proračuna za leto 2026, ki bo sprejet na svetu ministrov zjutraj, cilj pa je zmanjšati primanjkljaj pod 5 % BDP. Cilj vlade je tudi pravočasna priprava proračuna in izognitev morebitni cenzuri.

Politična kriza v Franciji se je zaostrila, Macron pa se je znašel bolj osamljen kot kdaj koli prej. Sébastien Lecornu je dobil mandat za zadnje poskuse oblikovanja vladne koalicije, pri čemer se osredotoča na proračun in Novo Kaledonijo. Kljub temu pa le malo ljudi verjame v uspeh teh pogajanj.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja dan po imenovanju vlade. Razlog za odstop so bile ostre kritike glede sestave vlade, ki po mnenju kritikov ni prinesla želenih sprememb. Marine Le Pen je Lecornujev odstop pozdravila kot razumno potezo. Lecornu je ob odstopu izrazil obžalovanje nad strankarskimi apetitami, ki so se pojavile med sestavljanjem vlade.

Francoska vlada je uradno objavila, da bodo lokalne volitve potekale 15. in 22. marca 2026. Minister za notranje zadeve, Bruno Retailleau, je na seji ministrskega sveta predstavil odlok, ki določa natančne datume.

Francoski minister za čezmorske zadeve, Manuel Valls, je zapustil Novo Kaledonijo po tednu dni pogovorov z zagovorniki neodvisnosti iz FLNKS, ne da bi dosegel dogovor o prihodnjem statusu otoka. Prihodnost sporazuma iz Bougivala ostaja negotova in sporna.

Minister za čezmorske zadeve Manuel Valls je v Novi Kaledoniji pozval k izrabi 'zgodovinske priložnosti' sporazuma iz Bougivala o prihodnosti ozemlja, kljub nasprotovanju neodvisnosti naklonjenega FLNKS. Valls se je sestal z delegacijo FLNKS, ki je prejšnji teden zavrnila sporazum, in poudaril, da 'ni verjetne alternative' podpisanemu dogovoru julija.

FLNKS, glavno gibanje za neodvisnost v Novi Kaledoniji, je uradno potrdilo zavrnitev sporazuma iz Bougivala, ki je bil podpisan v začetku julija s strani države in ne-zagovornikov neodvisnosti. Sporazum, ki ga je podpisal minister za čezmorska ozemlja Manuel Valls, predvideva oblikovanje "države Nova Kaledonija" in nacije.

Na Tahitiju je prišlo do sprememb v vladi Moetaija Brothersona, saj je bila Nahema Temarii prisiljena zapustiti svoj položaj. Hkrati je bil predstavljen načrt decentralizacije, ki pa je med člani skupščine naletel na mešan odziv. V Švici se medtem razpravlja o njeni identiteti, pri čemer nekateri poudarjajo njeno bogastvo, nevtralnost in urejenost, drugi pa opozarjajo na izzive pri oblikovanju skupne prihodnosti in ohranjanju humanitarnih vrednot.